Pravilno kombiniranje hrane je način prehranjevanja, s katerim našemu telesu omogočimo boljšo absorbcijo vseh vitaminov in mineralov, ki jih posamezno živilo vsebuje, saj s pravilnimi kombinacijami optimiziramo našo prebavo. Tako se bomo po vseh obrokih počutili lahkotni in hkrati polni energije, saj bo naše telo izkoristilo vso hranljivost zaužitega živila, mi pa bomo lahko svojo energijo preusmerili kamor želimo in ne zgolj v prebavljanje zadnjega »težkega« obroka.
Osredotočamo se predvsem na vrste živil, ki jih zaužijemo skupaj v istem obroku, saj ima vsaka skupina živil svoje lastnosti, ki v našem telesu vzbudijo različne želodčne sokove in prebavne encime, ki niso nujno tudi komplementarni.
Ogljikovi hidrati se presnavljajo 3 – 4 ure in potrebujejo alkalno okolje, medtem ko beljakovine našo prebavo obremenijo za 4 – 6 ur in si »želijo« kislega okolja. Tako je eno najpomembnejših načel, da se ogljikovi hidrati in beljakovine ne kombinirajo v istem obroku, ker se okolje nevtralizira vedno znova in znova, čas presnove pa se podaljšuje in hranljivost našega obroka ostane na-pol ali povsem neizkoriščena. Naše telo za prebavo takšnega obroka porabi veliko več energije kot sicer, pogosto pa se posledično pojavi utrujenost, napihnjenost in napetost v črevesju, saj se zaužita hrana začne razkrajati. S tem velikokrat povezujejo tudi težave z nečisto kožo in aknami.
Sadje je najhitreje prebavljivo živilo, ki našo prebavo zaposli za 15 – 45 minut, zato je priporočljivo, da se ga zaužije samostojno in na prazen želodec (najbolje za zajtrk) oz. se ga kombinira izključno z zeleno listno zelenjavo. Izjema so lubenice in melone, ki se ne združujejo z ničemer. Toplo odsvetovana je tudi sladica v obliki svežega sadja, saj le-to na vrhu obroka, ki zahteva daljši čas presnove, začne gniti.
Osnovne smernice:
1. Sadje uživamo na prazen želodec in samostojno.
2. Ogljikovi hidrati in beljakovine naj se ne kombinirajo v istem obroku.
3. Ogljikovi hidrati in beljakovine se lahko združujejo z vso neškrobnato zelenjavo.
4. Različni ogljikovi hidrati med seboj so združljivi, različne beljakovine med seboj pa ne.
5. Maščobe z ogljikovimi hidrati so dobra kombinacija, v manjših količinah tudi z beljakovinami.
6.Med večjimi obroki naj bo 3 - 4 ure razmika.
Uvrščanje živil pri kombiniranju hrane:
*stročnice (razen soje) se pri kombiniranju hrane uvršča med ogljikove hidrate, čeprav so hkrati tudi zelo bogat vir beljakovin
Kako preprosto je kombiniranje živil v praksi:
Zajtrk:
Sadje
Sadno zelenjavni smoothie
Malica:
Toast z avokadom
Hummus s svežo zelenjavo
Sladica:
Smoothie z maslom iz oreščkov
Puding z avokadom in kakavom
Kosilo / Večerja
Pečen sladek krompir z mešano zelenjavo + rukola in avokado
Popečen tempeh z blitvo ali špinačo + zelena solata
Zelenjavna mineštra s čičeriko in italijanskimi začimbami
Kitchari z zelenjavo in lečo
Rižota s šparglji, bučkami in kokosovim mlekom + zelena solata
Popečena cvetača, brokoli in hokaido buča s karijem + kumarični jogurt preliv
Bogata solata z ohrovtom, kvinojo, hokaido bučo, avokadom in konopljinimi semeni
Solata z rdečim radičem, kislim zeljem in popečenim tempehom ali tofujem
Bodimo pozorni, kaj damo naslednjič na naš krožnik, da bomo imeli več čudovite energije, ki jo lahko izkoristimo za vse sladke trenutke, brez napihnjenih trebuščkov.
Za podrobnejše raziskovanje priporočamo:
Shelton. Food Combining Made Easy (1951).
Young. The pH Miracle (2002).
Comentarios