Jun 23, 20204 min read

POST, ZDRAVILNO SPANJE IN SUPRAKIAZMATIČNO JEDRO

Spanje je med postom izjemno pomembno. Telo in vsi organi se čistijo, zato potrebujejo dovolj počitka, kar pomeni vsaj osem ur spanja dnevno. Spanje pa ni pomembno le v času razstrupljanja, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Dr. Matthew Walker v knjigi Zakaj spimo, podrobno opiše kako se v našem telesu ponavljajo cikli spanja. Te imenuje cirkadiani ritem in je osrednji ponavljajoči se cikel v vsakem živem bitju. Circa v latinščini pomeni približen, diem pa dan. To mogočno silo ustvarja notranja ura v možganih, ki pomaga določiti, kdaj hočemo biti budni in kdaj spati.

Ta približna 24-urna biološka ura tiči sredi možganov in se imenuje suprakiazmatično jedro. Supra latinsko pomeni “nad”, chiasm pa “križišče”. Gre za točko križanja obeh vidnih živcev, ki prihajata iz zrkel. Srečata se sredi možganov in nato zamenjata strani. Suprakiazmatično jedro je sestavljeno iz 20.000 možganskih celic ali nevronov (za primerjavo: možgani so sestavljeni iz približno sto milijard nevronov). To pomeni, da je suprakiazmatično jedro res zelo majhno. Ta drobna ura je osrednji dirigent simfonije biološkega ritma življenja – našega in vseh živih bitij. To jedro možganom in telesu posreduje svoj ponavljajoči se signal za noč in dan s pomočjo krožečega hormona imenovanega melatonin. Po navodilih suprakiazmatičnega jedra se ta začne dvigati kmalu zatem, ko se stemni, v krvni obtok pa ga pošilja žleza češarika ali epifiza. Najvišjo raven doseže okrog štirih zjutraj.

Češarika je prva žleza, ki se oblikuje v zarodku, in jo je mogoče razločiti že tri tedne po spočetju. Leta 1958 je dr. Aaron Lerner s sodelavci z univerze Yale odkril, da proizvaja snov, ki so jo poimenovali melatonin. Strokovno se imenuje N-acetil-5-metoksi-triptamin.

MELATONIN IN IMUNSKI SISTEM

Švicarska raziskovalna skupina centra za eksperimentalno patologijo, ki jo je vodil patolog dr. Georges J. M. Maestroni, je leta 1988 objavila, da imajo celice pomagalke T, ki imajo bistveno vlogo pri usklajevanju dela celotnega imunskega sistema, receptorje za melatonin. To pomeni, da je melatonin bistven za njihovo delo. Pozneje so dokazali, da se prav s pomočjo melatonina iz teh celic izločajo snovi, ki bistveno povečajo učinkovitost imunskega sistema.

Količina melatonina nam torej ne zagotovi le dobrega spanca, temveč spodbudi tudi učinkovit proces zdravljenja in revitalizacije celotnega organizma. Ob melatoninu začnejo celice pomagalke T izločati snovi, imenovane citokini. Med njimi je najpomembnejša snov, imenovana IL-4, ki spodbudi več obrambnih dejavnosti. V slini se poveča količina protitelesc tipa IgA (imunoglobulin A), ki jih proizvajajo celice B. Ta protitelesca so zelo pomembna za preprečevanje prehladov in vnetij zgornjega dela dihalnega trakta. To je pomemben podatek za ljudi, ki imajo povečano došo kapha in so nagnjeni k boleznim dihal. Melatonin spodbudi tudi delovanje in razmnoževanje ubijalskih celic, imenovanih naravni ubijalci, NK naturalkillers, specializiranih za uničevanje virusov in rakavih celic.

Geofizik Jean-Jacques Dortous de Mairan je že davnega leta 1729 odkril, da imajo rastline lasten notranji čas. Preučeval ga je na heliotropnih rastlinah. Zanimala ga je zlasti rastlina imenovana sramežljiva mimoza – Mimosapudica. Njeni listi čez dan sledijo gibanju sonca na nebu, ponoči pa se povesijo kot bi oveneli. Rastlino je postavil v zaprt zaboj kjer je bila podnevi in ponoči v popolni temi. Čeprav je bila prikrajšana za vpliv svetlobe, se je vseeno obnašala kot bi se kopala v soncu. De Mairan je odkril, da ima vsak živ organizem lasten čas in da ni suženj sončnega ritma. Leta 1938 sta prof. Kleitman iz Čikaga in njegov asistent Richardson naredila podoben poskus, ko sta se spustila v Mamutsko jamo v Kentuckyju. V 32 dnevih življenja v temi sta raziskovalca prišla do osupljivega znanstvenega odkritja, ki je naš biološki ritem opredelilo kot “približno enodnevnega” (cirkadianega) in ne “natančno enodnevnega”.

CIRKADIANI RITMI IN AJURVEDA

Čeprav ima vsak izmed nas štiriindvajseturni vzorec, se najvišja in najnižja točka od posameznika do posameznika razlikujeta. Nimamo vsi enakega cirkadianega ritma. Ta je lasten telesu in je genetsko določen. Zahodnjaška doktrina deli ljudi na jutranje in večerne tipe ter tiste vmes. Po ajurvedskem protokolu se ritmi določajo s pomočjo treh doš, ki se ne odražajo le v fizioloških procesih, ampak tudi v naravi – menjava letnih časov, dneva in noči. Skratka, vse se odvija v ritmih, ki jih določajo lastnosti vate, pitte in kaphe. Znano je, da so ljudje, ki jim prevladuje vata, jutranji tipi, pitte rade ponočujejo in dolgo spijo, če je le mogoče, kaphe pa so nekaj vmes.

Znanih je več kot sto bioloških procesov, ki se odvijajo v cirkadianem ritmu. Najbolj znana cirkadiana ritma pri človeku sta ritma spanja in budnosti. Vendar je na ta ritma vezan tudi ritem hranjenja s periodičnim javljanjem lakote in sitosti, z njim je povezan prebavni ritem črevesja, torej iztrebljanja, pa tudi ritem lokomotorne dejavnosti, ki je povezan z lego in držo telesa. Sem prištevamo tudi nihanje telesne temperature, raven različnih hormonov, krvnega tlaka, srčne frekvence itn. Nam lasten cirkadiani ritem in z njim melatonin, s katerim je povezan spanec, je zelo pomemben. Priporočljivo je, da telo dve uri pred spanjem umirimo z meditacijo ali drugo tehniko umirjanja. Zato čim prej v posteljo – ali vsaj pred polnočjo.

Vir:

Walker. Zakaj spimo (2017)

Bilka Baloh je svobodna raziskovalka in svetovalka za zdravo in uravnoteženo prehrano, poznavalka ajurvede, predavateljica in mentorica za terapevtsko postenje. Predana je hribom, plezanju, jogi in meditaciji. Je vizionarka, ki si cilje si postavlja visoko. Njen življenjski moto je “Never give up!” Verjame, da naključja ne obstajajo in da vse v stvarstvu poteka “na ključ.” Življenje, da je vnaprej določen načrt, ki ga prejmemo ob rojstvu in se mu ne moremo izogniti.

“Lahko pa ga delno popravimo, izboljšamo – z zdravim življenjskim slogom ter etično neoporečnim delovanjem do sočloveka, živali, narave in celotnega stvarstva. Delo na osebnem razvoju je celjenje ran iz preteklosti in zdravilo hkrati, kajti vse bolezni izvirajo iz nerešenih konfliktov, ki so globoko zakoreninjeni v naši podzavesti. Ko jih ozavestimo, ko izrazimo svoje strahove, potlačena čustva, jezo in strah, ne osvobodimo le sebe, temveč odrešimo tudi svoje najbližje. Ključ, ki ga iščemo vsi, pa je ljubezen do sebe.”

With inner light and sound...